Monitor socialnih pravic z vidika civilne družbe ocenjuje izvajanje evropskega stebra socialnih pravic (EPSR) na nacionalni ravni, napredek pri pravičnem prehodu in stanje državljanskega prostora.
0
Višje ocene odražajo izboljšanja v zadnjem letu, nižje ocene pa poslabšanja.
Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje
Netradicionalno učenje se je leta 2024 okrepilo z več podpore politik in priznavanja, ob tem pa so se razvijale tudi pobude vseživljenjskega učenja za pridobivanje znanj in spretnosti za zeleno gospodarstvo.
Ključni napredek:
Srbija, Španija in Bolgarija prednjačijo pri širjenju poklicnega izobraževanja in dualnega modela izobraževanja po Evropi.
Pomen izobraževanja STEM narašča, njegovo spodbujanje pa se pospešuje skupaj s pobudami vseživljenjskega učenja za pridobivanje znanj in spretnosti za zeleno gospodarstvo.
Ključna nazadovanja:
Javne šole imajo še vedno premalo sredstev, zasebne ustanove pa postajajo vse bolj elitistične.
Akademska in socialna segregacija učencev v evropskih izobraževalnih sistemih vztraja; z njo se med drugim soočajo Francija, Grčija in . Srbija.
Enakost spolov
Vztrajne razlike v plačah med spoloma, omejeno varstvo otrok in kulturna pričakovanja glede skrbstva še naprej ovirajo zaposlovanje žensk. V vseh spremljanih državah so ženske premalo zastopane na bolje plačanih in vodstvenih položajih.
Ključni napredek:
EU je v indeksu enakosti spolov EIGE za leto 2024 dosegla 71 od 100 točk, kar je 0,8 točke več kot leta 2023.
Po indeksu se je EU najbolj izboljšala na področju moči (+ 2,3 točke), k čemur so prispevale izboljšave v podpodročjih ekonomske moči (+2,9) in družbene moči (+2,5).
Ključna nazadovanja:
Nasilje na podlagi spola se po vsej Evropi povečuje, rekordno število femicidov pa sta zabeležili Italija in . Nemčija.
Nasilje in agresija nad osebami LGBTQI+ naraščata.
Vključevanje migrantov, beguncev, prosilcev za azil in manjšin
Migracijska politika se je v številnih državah EU zaostrila, tudi z nezakonitimi praksami, migranti pa se še vedno soočajo z diskriminacijo in ovirami pri dostopu do dostojnega dela in osnovnih storitev.
Ključni napredek:
Nemčija, Slovenija, Srbija in Hrvaška so izvedle reforme za spodbujanje delovnih migracij, ureditev statusa in pravično obravnavo tujih delavcev.
Ključna nazadovanja:
Prehod Portugalske na Agencijo za integracijo, migracije in azil (AIMA) je povzročil velike zamude pri izdaji dovoljenj za prebivanje. Grčija in . Italija sta nadaljevali z nezakonitimi praksami, kot so potiskanja nazaj in centri za vračanje.
Pravični delovni pogoji
Ustrezne plače in varnost zaposlitve
Minimalne plače so se po vsej Evropi zvišale, vendar pogosto niso sledile inflaciji, zato je 8,2 % zaposlenih izpostavljenih tveganju revščine.
Ključni napredek:
Stopnja zaposlenosti je leta 2024 dosegla 75,8 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot leta 2023, k rasti pa so deloma prispevala delovna mesta v zelenem gospodarstvu v državah, kot je Španija.
Ključna nazadovanja:
V sektorjih z nizkimi plačami še naprej prevladujejo začasne in neformalne pogodbe, zlasti v južni in vzhodni Evropi.
Razlike v plačah in plačna neskladja še vedno najbolj prizadenejo migrante, ženske in prebivalce regij z nizkimi dohodki.
Varnost in zdravje pri delu
Varnost in zdravje pri delu (VZD) ostajata skrb vzbujajoča po vsej Evropi.
Ključni napredek:
Albanija in . Srbija sta uvedli nove zakonodajne okvire na področju VZD.
Ključna nazadovanja:
Kosovo, Severna Makedonija in . Španija se še vedno opirajo na zastarele pravne okvire, ki zakrivajo podatke o incidentih.
Predlogi za izboljšanje ali posodobitev okvirov, ki jih obravnavata Kosovo in . Severna Makedonija še niso bili odobreni ali se še ne izvajajo.
Socialni dialog
Socialni dialog po Evropi ostaja neenakomeren: v srednji Evropi je razmeroma stabilen, na Zahodnem Balkanu pa šibak.
Ključna nazadovanja:
Institucije tristranskega socialnega dialoga, ki jih imata Albanija in . Kosovo večinoma niso delovale, nobene nove kolektivne pogodbe pa ni sklenila Srbija.
Socialni dialog v Severni Makedoniji ostaja zelo neučinkovit.
87 % jih živi v deljenih stanovanjih. Z velikimi izzivi se soočajo tudi gospodinjstva v slabšem ekonomskem položaju, na primer gospodinjstva enostarševskih družin ali migrantov.
Finančializacija stanovanjskega trga je omejila razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj. Pomanjkanje socialnih in javnih stanovanj zlasti prizadene ranljive skupine, ki si tržnih cen ne morejo privoščiti.
Socialna zaščita in vključenost
Stanovanja
Po vsej Evropi vlada huda stanovanjska kriza, ki različne družbene skupine prizadene različno.
Ključni napredek:
Napoved Evropskega načrta za cenovno dostopna stanovanja je pomembna priložnost za povečanje ponudbe cenovno dostopnih stanovanj ter odpravljanje brezdomstva in izključenosti.
Ključna nazadovanja:
Mladi vse težje dostopajo do ustreznih stanovanj, saj jih strmo naraščajoče najemnine mnoge silijo v skupno bivanje; približno 70 % mladih Špancev živi v najemu, 87 % pa jih živi v deljenih stanovanjih. Z velikimi izzivi se soočajo tudi gospodinjstva v slabšem ekonomskem položaju, na primer gospodinjstva enostarševskih družin ali migrantov.
Finančializacija stanovanjskega trga je omejila razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj. Pomanjkanje socialnih in javnih stanovanj zlasti prizadene ranljive skupine, ki si tržnih cen ne morejo privoščiti.
Odprava revščine
Revščina ostaja velik izziv v Evropi, saj je bilo leta 2024 21 % prebivalstva EU izpostavljenega tveganju revščine ali socialne izključenosti. Med tremi krovnimi cilji EU se zmanjševanje revščine še naprej izkazuje kot najtežje.
Ključni napredek:
Francija je uvedla več projektov, ki olajšajo dostop do prejemkov.
Ključna nazadovanja:
Naraščajoči življenjski in stanovanjski stroški so prizadeli enostarševske družine, migrante in nizkodohodkovna
Regionalne razlike vztrajajo, na primer v Italiji, kjer je stopnja revščine na jugu 2,5-krat višja kot na severu.
Civilna družba na Portugalskem ima zaradi pomanjkanja ustreznih javnih storitev še vedno ključno vlogo pri zagotavljanju storitev socialnega varstva.
Socialno pravičen zelen prehod
Kakovostna zelena delovna mesta
Evropsko zeleno gospodarstvo ima velik potencial kot dejavnik družbenega napredka.
Ključni napredek:
Albanija je uvedla več pobud za spodbujanje zelenega gospodarstva
Severna Makedonija, Srbija in Slovenija kažejo velik potencial za rast zelenih delovnih mest in zelenega gospodarstva.
Ključna nazadovanja:
Čeprav je načrt EU za kakovostna delovna mesta dobrodošel predlog, ga je treba izboljšati, da ga bodo usmerjali delavci in skupnosti, da bo zagotovil zadostna sredstva in spodbujal pravičen prehod s pristopom vseživljenjskega učenja.
Energetska revščina
Dostop do cenovno dostopne energije ostaja stalen izziv po vsej Evropi, saj leta 2024 9,2 % gospodinjstev v EU ni moglo ustrezno ogrevati svojih domov, skoraj 19 % pa ta delež dosegata Bolgarija in . Grčija.
Ključne izboljšave:
Nemčija je za blažitev energetske revščine uvedla finančno in svetovalno podporo.
Bolgarija je v okviru pobude EU za energetske skupnosti razvila energetske skupnosti.
Ključna nazadovanja:
Visoki stroški energije mnoge, zlasti revnejša gospodinjstva, silijo, da se v neustreznih stanovanjih zanašajo na nevarna fosilna goriva.
Državljanski prostor in civilni dialog
Omogočanje prostora za civilno družbo
Državljanski prostor v Evropi ostaja pod pritiskom, saj Monitor CIVICUS več držav uvršča med »zožene« zaradi omejevanja protestov in državljanskih pravic ter vse večje nestrpnosti do drugačnih mnenj. OCD se soočajo s kriminalizacijo, krčenjem financiranja in omejenim sodelovanjem pri odločanju.
Ključna nazadovanja:
Prekomerno silo in ustrahovanje proti protestnikom uporabljajo države, kot sta Grčija in . Srbija.
Ovire za smiseln civilni dialog OCD odvračajo od sodelovanja, kar se je pokazalo na Hrvaškem, kjer se je udeležba v javnih posvetovanjih med letoma 2023 in 2024 močno zmanjšala.